Napisal/a Life, v sobota, 10. mar. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Preblisk.
Misel prestreli spokoj moje duše.
Spokoj ki nikoli ni obstajal;
spokoj ki je bil konstrukt mojih misli.

Imaginarni svet,
v katerem so se utapljali moji možgani
se je zrušil.
Ostale so razvaline.
Kup nedosegljivih želja, sanj in idealov.

Sredi najhujšega razdejanja sem vstal JAZ,
edina resnična stvar v izmišljenem svetu.
Vstal sem okrepljen,
Zlo, ki je prekinilo moje brezglavo tekanje za srečo
mi je pokazalo pravo pot.
Srce je okamenelo.
Duša je postala neobčutljiva.
Za svojo srečo ne potrebujem nikogar več!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a LORELLIA, v 30-03-2007 17:24, 1. ... nekako tako izgleda, ko iščemo sebe, ko iščemo življenje, ko smo nekje vmes in vendar nikjer in ko potem nekako doživimo ta preblisk, ki nam pokaže naše življenje...  tako nekako sem se jaz našla v tej pesmi. lepo