Napisal/a arline, v sreda, 08. dec. 04

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Nekega jutra sem se zbudila
In si nisem zmogla več pogledat v obraz
To je bil konec in to je bil nov začetek

V teh mojih osamelih stolpih bivanja
že dolgo ni gnezdila nobena ptica več
samo odštevanje časa
je zamolklo odmevalo tam
kjer bi morala biti kri in življenje

Včasih
pa so te moje ptice upanja prhutale sem ter tja
odhajale so na dolge poti
in se vračale vame
utrujene popotnice
samo odpočiti se

Zdaj ni ničesar več
zapuščena gnezda spletena iz sanj in drobnih pričakovanj
kažejo svoja gola nedra
oropana vseh hrepenenj in pogumnih dejanj
nič ni ostalo za vztrajnimi prebivalci
tiha samota je tu našla svoj novi dom
dokončno sprijaznjena s porazom
ki nosi tvoje ime - Ljubezen

Od tu dalje teče nov čas

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)