Sonet odsončja
Napisal/a Klavdija KIA Zbičajnik, v sobota, 24. feb. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Se spušča človek v temne gozdove,
sam raziskuje, s seboj se bori.
Sam se izgublja, vmes nekje dozori
in takrat zazna užitne plodove.
*
Za gobo potrebuješ oko sove,
le na njej rasteš v željene smeri.

 

Se dvigneš v krošnje z glasom zveri,
grom telo, ko odvržeta okove.
*
Lepe so paše na jasi v dvoje,
še lepše so oči, ljubezni polne.
Globok uvid, potešeno obzorje.
*
Gozd je spet gozd, poln malin in miline.
Brez posameznega drevesa, sije
človek v človeku mir, vir svežine.

 

 


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!