Napisal/a Shaolin, v četrtek, 15. feb. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Iz tkanja se rodi beseda.
Topla, kakor dlan dekleta,
ki skoz  kodre raziskuje.

V očeh preberem sanje.
V njih sva jaz in tudi ti.

Nežno se pogrezam vanje.
Čas obstane.
Ne miruje
samo misel moja, ko se
nežno te dotaknem. Snujem
želje neprebrane in ti zame
venec spletaš.
Vanj plavic
nebeške barve,. klasov žit
in lilij belo...

Kakor dih se me oviješ.
Kaj, le kaj v naročju kriješ?
Kaj je v meni koprnelo,
ko na prsih mi šepečeš,
ko z dlanjo drsim v to svilo
tvojih kodrov razpuščenih.
Še predobro se zavedam,
da bo tudi to minilo...

In zato se stisni k meni.
Naj postaneva zdaj eno.
Dajem se ti, prosim, vzemi!
Objemi upanje izgubljeno.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a Spikerca, v 16-02-2007 14:12, 1. Topla kakor dlan Lepooooooooo!!!   Objavil/a lahko.lenka_1959, v 22-02-2007 10:58, 2. Topla kakor dlan In zato se stisni k meni.   Naj postaneva zdaj eno.  Dajem se ti, prosim, vzemi    Le katera ne bi ustregla taki prošnji.   Res lepo Shaolin.   Objavil/a Shaolin, v 22-02-2007 17:54, 3. Hvala za tvoj komentar lahko.lenka_1959. Ker te nisem našel med pesniki portala te pozdravljam tu, kar sicer ni ravno moj običaj... Lep pozdrav torej...