Trenutek slovesa
Napisal/a oljarica1, v torek, 13. feb. 07
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Solze so oblile njo
ko še zadnjič se v slovo je zazrla v množico
v divjem ritmu zibajočo
ki jo je navdajala z močjo,
leto dni se stapljala je z njo
kradla ji je energijo
in si opomogla z njo.

Soj reflektorskih luči
ji zaslepil je oči
zdaj postali so obrazi
strašljivo spačeni
in njihovi pogledi
stekleni, hladni, zmedeni,
ve, da je napočil čas,
da si nadene svoj obraz.
Obriše solzne si oči
S pogledom objame
vse te ljudi
in neopazno v noč odhiti.


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!