Napisal/a mah, v petek, 09. feb. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

drzni veter iz ravnice
megló razpihal je v mehki puh
da iz gnezda prhnile bi ptice
čarovnikov klobuk postal je potepuh

na obronku sončne jase
pred obličjem sodbe skrito
v nebo razvejane so sanje
in v slutnjo deblo je ovito

stopinje so začarane v nenavadno
v pisani vrtinec, ki v krogu obnemi
da vse je prav in vse je dovoljeno
se nebo začudi, ko oblak zahrepeni

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a Tomi, v 12-02-2007 08:19, 1. mag Včasih prideš do spoznanja, kako ne moreš nič doreči dorečenemu.