Goljufiva sreča
Od Matej   

Mogočnost Olimpa več me ne osreči
in ni več zame Zeus Bog bogov.
Ne stresa dušo mi greha dolgov,
le misli so ostale mi po smrti še želeči.

A spomnim se, da bos želel sem teči,
še pred kratkim, po bregovih Sočinih tokov,
da se upijanil od lepot sem umetniških sokov,
da nekaj lepega sem hotel, cel'mu svetu reči.

A ni hotenj, spominov in želja v meni,
duša je izčrpana in prazna,
izsušena, več se za mladost ne zmeni.

Izginila je z njo še misel plašna,
da trpljenje kruto me v grob okleni,
ni smrt, le goljufiva je življenjska sreča lažna.

Komentiraj pesem na forumu.
(9 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!