Napisal/a Shaolin, v petek, 19. jan. 07

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Dotik dotika. Bel saten.
Soj zvezd razliva se po koži.
Nad mano si in jaz v tebi.
In najin svet se vse bolj oži.

 Poljubim te, poljubiš me.
Igraš v pšeničnem klasju.
Pripreš oči. Razpreš dlani,
ko plavava v brezčasju.

Naval krvi. In brez besed.
In jaz in ti. In najin svet.
Bolj najin svet kot včeraj.
V tebi sem, v meni si, ujeta kakor zmeraj.

Nebo iskri. Morda le zdi se
da od nekod  iz raja
lepota vseh lepot hiti.
Kot  v zarji jutro vstaja.

Vlažne dlani. Ne umiri se dih
in spet trepeče.
Nešteto ognjev zažari
v vrtovih najine sreče.

Dvoje teles. Ničesar vmes.
Pregrada iz kristala.
Zdaj ves spet tvoj in moja ti
Zdaj ko sva vse si dala.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a ajda, v 22-01-2007 07:19, 1. Pregrada iz kristala Že sam naslov pesmi nam da vedeti, da so za njo stkane tenkocutne misli, nezne kot kristali snezink. In z branjem vrstic se odstirajo tancice belega satena in poezija dveh, ki se predajata drug drugemu. Lepo in s pridihom vznemirljive, prebujajoce se erotike, ki jo vpletas med vrstice, kot da bi se bal, da bi kaksna neustrezna beseda, odgnala neznost ljubiti se z njo ...    Ja, lepo, Shaolin...    lp, ajda