Pospremi na najino me pogorišče Vsaj tokrat in zadnjič, obljubim ti. Za nama ostalo ni niti prgišče Ne sanj, ne resnice, ne večnosti.
Izlila sva se, kot se potok izteče V reko, kjer v njej se povsem izgubi Le val v silni reki morda zatrepeče Ko sončni mu žarek vodo posrebri.
Iz ječe mi pot je odprta. Razpiram Peruti pod sinje nebo. Ne mogel,ne znal bi s teboj več živeti. Preveč mi ob tebi bilo je težko.
Povejte svoje mnenje prvi!