Sedim na skali in zrem v modro gladino. Sonce pripeka In galebi letajo.
Zagledam, tam v daljavi Čuden kamen. Ni kamen ampak školjka. Školjka, ki jo prisloniš k ušesu In poslušaš šum morja, Odneseš jo, Doma jo prisloniš k ušesu In spomniš se poletja, Ko prvič ljubila sva se.
Povejte svoje mnenje prvi!