Napisal/a Starspawn, v petek, 03. dec. 04

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Glodal sem antarktične strahove, dokler me ni skozi zelodec in žebelj, izbila lastna podoba iz najtemnejsega kota, konec je vedno sam in sam nisi nikoli.

Poklekni pred menoj, podaj mi veslo, odpri mi rebra, poskusi srečo.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (1)

Objavil/a kar si želite, v 04-09-2006 12:56, 1. prosim te in jaz naj bi pisal poezijo brez nikakršne vsebine?? priporočam ti, da naslednjič ko boš pisal kritike, bodi sproščen in popolnoma brez kakršnega koli prezira. vedi, da ti nisi nič in ta oseba kateri pišeš kritiko je tudi le skupek mesa, ti nisi nič boljšega od ostalih in to velja tudi za tvojo poezijo.    pa zdrav ostani