oluščeno zidovje
nad bregačo
samoti je ostalo
zadnja postaja
minljivost
je pustila odtise
na zlizanih stopnicah
bil je dom
v klobuk
zažrt mraz
v dlani
zažrti žulji
v oči
zažrta nemoč
vdal se je
že davno
škripajoča vrata
pričajo
pripada spominu
jeseni
plazeči
na razbrazdani prag
pripada
ni v bitju
ni v moči
podaja roke
v neskončni somrak
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Objavil/a sarde., v 06-01-2007 18:16,
1. ...
Bregača ... kako fina beseda. Je kar dobra pesem, za moj okus je pa "v oči zažrta nemoč" malo preveč. "v klobuk/zažrt mraz" se mi zdi debest, to je razmeroma nekonvencionalna predstava (da se mraz zažira v klobuk), "v dlani/ zažrti žulji", okej, ampak "v oči/ zažrta nemoč" mi je pa preveč. Mislim, da je na mestu, da je tu še tretja podoba, samo nemoč pa oči sta precej iztrošeni besedi in je z njima treba previdno. In takole skupaj, s precej ekspesivnim glagolom ali deležnikom ali kar koli že to je , kot je zažrt, deluje ... eh, meni skoraj patetično.