Lomijo se gore,
skozi luknje
kjer tece rdeća reka
Polna zgubljenih duš
Tam notri išcem se
a ni sreče
saj padel sem globoko
globoko v brezno
Kamen za kamenjem
pada po hribu
pocasi izginja v neznanem
a vse grozno ostaja za vedno
Dolgo bo trajalo
da vrnil se bo
občutek starih dni.
Nikoli pa nebom več brez skrbi
Za vedno sem izgubil zaupanje v
njih
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (1)
Objavil/a ajda, v 05-12-2006 21:55,
1. Neznosna bolečina
hja, ideja pesmi dobra, a moral se bos malce potruditi in pesem obdelati se s pravopisom v rokah, kar ti seveda ne bo skodilo za vnaprej. Dobre ideje in misli niso dovolj za vsecnost.