Sprehod
Napisal/a Gnosis, v sobota, 04. nov. 06
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Podala si mi roko
in skupaj sva odšla,
na vrtiljak življenja,
skupaj, le midva.



V senci zeleni
sem vohal zlató v laseh,
tvoje roke v moji dlaneh.

Trenutek veselja in sreče,
iskrice v tvojih očeh,
toplo obzorje drhteče.

Sladkô je nebo dišalo,
po lesu in sadju,
vse v spominu je ostalo.

Podala si mi roko
in skupaj sva odšla,
zazrta, v omami,
ki lahko jo stkeva le midva.

V jezeru sem gledal tvoj odsev,
da videl bi,
spoznal in razumel.

Dotik in objem, pogled
uprt tja v horizont,
počivajoč in srečen.

Večen bil je ta trenutek,
in lesketajoče sanje,
ki zašla sva vanje.

Podala si mi roko
in skupaj sva odšla,
nekam visoko,
visoko med oblake...


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (3) KOmentar RSS
Objavil/a ajda, v 05-11-2006 21:26,
1. Sprehod
mislim, da se velja še sprehoditi po poteh tvoje pesmi in ugotovil bos, da pesmica ne tece tako kot si si jo zastavil. Obcutek, da ti je slo bolj za tehniko kot za melodijo... 
 
lp, ajda 
 

Objavil/a Tomi, v 07-11-2006 05:53,
2. Sprehod
Imam občutek, da si vzel lep čas z NJO, KER SI JO IZMUČIL, MOSLIM NA PESEM..to vem po sebi.
 

Objavil/a Neva, v 07-11-2006 06:39,
3. Sprehod
Kitica oblikovno zelo ločuje vsebino, pa se mi zdi, da bi ta pesem zvenela in tekla dosti lepše, če kitic sploh ne bi bilo, ker itak pesem ni pisana v neki stalni obliki. 
Drugače se mi zdi pesem lepa, ravno zaradi njene preproste in iskreno čuteče vsebine...lp Nevenka
 





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!