Napisal/a felicko, v torek, 24. okt. 06 |
Ocena urednika: |
 |
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
List, majhen in rumen
je odpadel z veje,
odnaša ga topel veter
in ponese do velike reke.
In glej, padel je v vrtinec,
v usodo, meni tako drago.
Komaj se je pričel vrteti
že je izginil brez sledi.
V tem sem listu videl sebe,
vrtinec si ti, moja draga,
želim ostati v tebi,
poslušati tvoj glas.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (5)
|
|