Zunaj dež lije in v meni strašno grmi, še zadnja ptica se skrije, nigokar več ni.
Tema se razprostira in okrog mene šumi, temačna pošast še ni sita, zdaj na vrsti si ti! Dež je prenehal, a v meni še vedno grmi, gledam spet te obraze ob katerih srh me spreleti.
Povejte svoje mnenje prvi!