Napisal/a Ollie, v torek, 29. avg. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

"Rada te imam"
je obviselo v zraku...
Ujeto v pajčevino,
nekje v kotu sobe
in se prestrašeno skrilo pod posteljo.

In potem dolgo nič.
Ena sama prazna tišina.
Kot da traja večno,
riše s prstom zgodovino.
Slišim pajka, kako novo mrežo plete.

"Tudi jaz tebe. Zelo."
Kar naenkrat.
Zadoni kot najglasnejše činele,
izzveni kot najlepša melodija.

In zopet tišina,
ki jo pretrga glasen izdih.
Sreče. Olajšanja. Morda pričakovanja...

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (2)

Objavil/a tomi, v 04-09-2006 16:09, 1. priznanje Tudi jaz sem olajšan zdaj, ko si čula JAZ TUDI;sem mislil da je v tvoji izpovedi dekle samo .   Objavil/a ollie, v 05-09-2006 21:45, 2. ... Ni dekle samo... Ampak tisti premor je bil čas za njegov razmislek, ker je moral izzveneti kot da jo zares ljubi. Ona je bila pomirjena, ker je slišala kar je želela... Toda, ali jo ljubi zares? Premori so vedno zelo dvoumna stvar.