Že davno so listi z dreves
porumeneli in padli na tla,
kaplja, ujeta na njh,
že davno poniknila v tla.
Pa vendar znova listje rumeni,
odpada na tla
in kaplja dežja je znova
ujeta in poniknila v tla.
Že zdavnaj zapeta
je pesem bila,
pa vedno znova jo pojem,
ujeta v večna ponavljanja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (2)
Objavil/a ajda, v 01-09-2006 22:03,
1. Večna ponavljanja
pesem me nekako sili v razmisljanje o turobnosti, enolicnosti dnevov, kot da se nic ne dogaja in tudi ti, si enostavno ne zelis ujeti lepoto trenutka tudi v dezni kapljici, ki pade na tla...
Objavil/a Lijana, v 04-09-2006 08:47,
2. ...
Ajda, hvala za komentar. Prav zanimivo mi je bilo prebrati tvoje mnenje, čeprav meni pesem niti občutki, ko sem jo pisala niso bili turobni. Prav nasprotno, vedno znova opazim listje, kaplje in vedno znova me drži pisati.