Ko potujem
na konec tega dneva
vidim;
svoje telo,
dve roki in dve nogi,
trup z brazgotino,
le glave ni nikjer
in mene ni nikjer
tam kjer naj bi bil
ni zdaj nič,
nikoli ni bilo
samo praznina
in v njej tišina...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
Komentarji uporabnikov (5)
Objavil/a ajda, v 25-08-2006 15:36,
1. ...
ne vem kako naj vzamem to tvojo pesmico. Ce jo razumem po moje seveda, nas je kar veliko taksnih, ko smo utrujeni po delovnem dnevu, navelicani...cimmanj taksnih dni. In dosti nas je nocnih pticev/ptick, ko nas prihajajoc konec dneva vzpodbudi in razzivi,ma kaki tisina..
lp, ajda
Objavil/a Carpensky, v 30-08-2006 09:06,
2. ...
Hm, Ajda, ko sem pisal to pesem nisem imel v mislih nič podobnega, če te zanima za kaj gre, povej pa ti bom z veseljem razložil, lep pozdrav in hvala za komentar...
Objavil/a ajda, v 30-08-2006 16:20,
3. slutnja
no, meni se je ponudila ta razlaga, za kar sem pa seveda vedela, da ni to tisto, kar si zelel povedati v tej pesmici. Vesela bom tvojega odgovora.
lp, ajda
Objavil/a tomi, v 03-09-2006 15:41,
4. slutnja
Pesmi, ki nosijo v sebi slutnjo posmrtnosti imajo glavo in ne zavajajo misel čitatelja na ugibanje ali enigmo, kaj pa je mislil ???
Objavil/a Carpensky, v 04-09-2006 08:13,
5. ...
Sailor Bob Adams, nimam glave, tam kjer naj bi jo imel ni nič, vidim samo svojo telo-do prsi, ramen, tekma s časom, ali me bo prej povozil čas, preden odkrijem to, po kar sem prišel-nekako tako...