Dlan se mi stisne,
prsti začutijo pero,
kri, prelevi se v tinto
čutim simbijozo to.

Kane kaplja na belino,
tam pusti sled
in ne morš verjet'
kaplja na kapljo je poet.

Barvitost sveta,
poglej to čez oči poeta,
besed paleta,kakor četa,
ki čaka na premik,
zaprem oči, zajamem dih
leta v telo mi ponikne,
čutim zrak v vdihu,
ko inspiracija se vdihne.

Obstanem,
čakajoč Godota,
čudna so pota,
a vsa v eno smer.
pustite me "pr mer",
ker grem v to norost
vem, da enosmerno prehoden
tale moj je most.

Vem, da ni poti nazaj,
spustite norca v svoj raj,
vedno bil zgubljen a končno
našen bil sem zdaj.
Sedaj, slišim nori glas,
volčje stopinje skozi čas,
iz galopa premakne
volk se v kas.

Zmaga v kosteh,
ni treba več trpet', neprešteto let,
stisnjeno pero, stinjena pest,
dobrodošli v pogledu,
katerega upravlja poet...

Komentiraj pesem na forumu.
(10 komentarjev) 

---