Moj svet prepreden je iz lepih sanj,
nemirna duša, ne da mi spati,
zato prepevam vsak nov dan,
ker želim si, želim si sanjati!!!

Zrla sem v sonce, čisto nalahno objemala nebo,
da znova v sebi prebudila bi otroka, drobno bitjece neskončnih sanj,
plavala v oblakih, igrivo stegovala sem roko,
očarana in vzhičena nad žarki, ki padli so na mojo dlan.

Občutek neizmerne sreče, se je vame naselil,
s svojim sijem, natrosil drobnih iskric mi v oči,
z nežno toplino me je božal, z lepoto me pojil...
Oh, da ne bi... da ne bi nihče na svetu plaval v temi!

In čeprav na trenutke mi ugaša, razblinja se v temno noč,
verjame, da je le utrinek, ki v lepe sanje je ujet,
še vedno obdaja me toplina, v sijaju njega je čarobna moč,
zame bo vedno vzhajajoče sonce in ne komet!

Z otroško naivnimi očmi zdaj zrem v daljavo, v daljavo svetlih zvezd,
nočem več nazaj, ker bitje sem svetlobe, ubija me tema,
težko iskati pravih je poti, preveč je zaprašenih cest,
a se trudim, močno se trudim vsakič znova poleteti... visoko, visoko do neba...
KJER SONCE JE DOMA!!!

Vilinčki verjamejo v pravljice...
Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)

---