Od Yggradsil
|
V soju razpršenih žarkov cvetja petja rojenic v grobovih, ljubil bi te mrtva duša, v gozdovih, parkih, paviljonih, kjerkoli že.
Blede vode Adnisarya pretakajo se med poljubi in obrobo zenic, odsev je v ogledalu črno sonce.
Negibne figure molčečih oltarjev, duševnih viharjev neznanih morij in ladij, ki plujejo zvezdam naproti.
Gradimo kletko.
Nebo raztrgalo krvavi večer.
Obraz mrhovine.
Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |