Usoda ptičeka
Napisal/a *Roberto*, v sobota, 08. jul. 06
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Ges sem ptiči glovo všekna,
ka mi je na živce ša,
mi je reko ka sen kekec
pa da na glavi man viši.

Sen ga zgraba za kravatl
gor na mizo fudnen ga,
skoro se mi je razjoka
ko po gofli kresnen ga.

No sen pol mu prizanesa
ka je bija lejpi ptič,
samo me je pa razpizda
ka neje veda čisto nič.

Ko sen tuka ga hudiča
namreč zguba je spomin,
ko pa sn mu vrat zasuka
pa je bija čista hin,

Nevem nevem kaj naj naredin
ka de ptič od mrtvih vsta,
malo v v vodo ga namočin
a ptič še vedno bija hin.

Po treh dneh smo mu skopali,
jamo velko kjer leži,
vsi za njim smo se jokali,
saj je bija siničkin sin.

Na grob spominjamo se redno,
ko po hosti pojdemo,
tam naš mali ptiček
nas zapustil je v slovo.

Ni več čivkanja od zore,
vedno mrak se bije tam,
ptiček žvrgoli v nebesih,
če ga bog ne kolje tam.

*Roberto*


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!