Z belega stropa Visijo svetleče svilene niti Sprehajam se V tem čarobnem gozdu Kjer vsak dotik ščegetavega tkiva Vzbuja v meni občutek
Svilena vlakna Se skoraj brez dotika srečujejo S telesom In se pletejo v najnežnejšo odejo Lahkotne in tako omamljive Svobode dihanja.
Povejte svoje mnenje prvi!