Od akiimy
|
Potop v zbirališče solz, očiščujoče praznjenje zlomljenih sanj, ki se kopičijo kot veter v krilih vetrnic. Večerni uroki izginjajo, nisi več prepleten z nežnimi črkami, ki se združujejo v speve trubadurjev...
Kriki postajajo glasni, parajo meso, da skeli in pušča, ...da puščam... Plavam le še v kadi dišečih vrtnic, ki me uspavajo, me tonejo, da bom lahko spet zaživela v oblakih... Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev) |