Od Meža
|
Duša hrepeni, se iskri, lebdi med zemljo in nebom. Srce zdaj miruje in spet bije v ritmu vesoljske melodije.
Ziblje se na belih oblakih, vedoč, da na tleh trenutkov ni enakih. V soju zvezd s kometi pleše valček, s soncem se vrti okrog sveta, sprehaja se po Rimski cseti brez strahu in brez meja. Skriva se v črnih luknjah, jadra po vesolju, gor in dol, dokler se srečna ne onesvesti, od sladkih občutij pijana, zvrne se na trdna tla. Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev) |