Senca na dlani spomina. Starešine na strehah in zgubana čela obzorij. Jutro. Smeh dneva.
Srce kot zmečkana pločevinka odvržena v prvih smeteh. Stotinka nečesa kot bi rekli: naturalis! Vzklik prve stopnje obupa. Stopinje. Kosmati koraki. Črepinje. Stopala v luži krvi, spet stopinje. Tako bi bežala. Zatohli smeh oken in sonca, krohot črnih vran. Preteklost. Pregreha. Zdaj tu sem in nisem več jaz: številke uteha poraz! Tvoja smer sem in tvoj čas strtih src. Oh pojdi, oh daleć sem, smrt.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.