Napisal/a LORELLIA, v sreda, 07. jun. 06

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Tvoji bregovi...
Tiho gredo vame,
kot pozabljeni grobovi v stiske zemlje,
kot začarani vrtovi v sanjske sreče,
tiho gredo vame
in tako počasi so tvoje sence moje sence.

In so tvoja polja moje daljave.
In so tvoja iskanja moji svetovi,
zaviti v natrpana stoletja
ki postanejo pretežka prtljaga
za moje skrhane kosti.

In vendar, bregovi,
zažirajo se mi v podplate,
pronicajo mi skozi pore,
kot termiti v razgaljeno lubje.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)