Boogie woogie tvojih možganov, ko se zasekam v steber noči. Ne morem si pomagati. Plesati okoli ognja razdrobljenih razočaranj, brutalno razkritih prevar. Čas ko plapolaš in te
poganja neka čudna sila, trže strune tvoje votlosti in še vedno zveniš kakor himna kot notni zapis ki je preživel črnilo vtetoviran v meso tvojega pradeda, ki je ljubil žensko. Zate.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.