Od marjetica
|
Bil je deževen dan, hodila sta pod dežnikom kot nekoč midva... Misli so kot kapljice padale name... Odprem dežnik in sama stopim naprej... Bolečina me ovije v neviden oblak, ne vidš me sredi ljubljanskih mlak... Zavijem se v plašč pozabe... Drži te pod roko.. Jaz te nikoli nisem upala-
-sem pa želela. Misli, čudne misli padajo na tlak, slišim njihov lahni korak... Slišim tvoj nemi glas, vidim tvoje glasne oči... Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |