V rokah ti je še ostala vročica včerajšnjega dne. Ko se prsti dotaknejo hladnega lesa in s komaj vidno silo odpahnejo vrata,
da si dnevna svetloba utre pot v zaprašene prostore, kjer je pohištvo prekrito z belimi rjuhami.
V čajniku že klokota voda, ob prasketanju vročega ognja ti gre na smeh; premražene noge zaviješ v ogrete spomine in v svojem tihem otroškem veselju ne opaziš zelenega volka in rjave lisice, ki je svoj rep ovila okoli kljuke.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.