Korenine, lačne pozornosti
Od felicko   

občutim
da te več ni
v steblu umirajočega cveta
da te ni na poljih sanj

občutim
da več nisi metulj
obarvan v otroške sanje
da te več ni
v pesmi gozda

občutim
da me ne vidiš
v luninem sijaju
da me ne vidiš
izgubljenega v gozdu

občutim
da ne pluješ v morju mojega oceana
da se izgubljaš v svoji lepoti

občutim
ugaša vulkan čustev
odhaja zadnji vlak za nikamor

občutim
korenine lačne pozornosti
da vsklijejo
in kdaj zabolijo


Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)






Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!