Korenine, lačne pozornosti |
Od felicko
|
občutim da te več ni v steblu umirajočega cveta da te ni na poljih sanj
občutim da več nisi metulj obarvan v otroške sanje da te več ni v pesmi gozda
občutim da me ne vidiš v luninem sijaju da me ne vidiš izgubljenega v gozdu
občutim da ne pluješ v morju mojega oceana da se izgubljaš v svoji lepoti
občutim ugaša vulkan čustev odhaja zadnji vlak za nikamor
občutim korenine lačne pozornosti da vsklijejo in kdaj zabolijo
Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev)
|