Od Kvazimodo
|
JABLANA Ko nikogar ne bo bom jokala. Jokala bo kot majhen otrok ko več nikogar ne bo,
da bi mi rekel, kako si lepa v teh belih cvetovih, kao si lepa v tem listju rumenem, tako gola, tako sama, na hribu jablana. ĐABLAN (po Goričko- Prekmursko) Gda nikoga nede se žđoučen. Đoukala mo kak malo dejte, gda več nikoga nede ka bi mi pravo, kak si lejpa v ton bejlon cvejti, kak si lejpa v ton žuton lišči, tak goula, tak sama, na brejgi đablan. Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev) |