Od Matej
|
Še spiš. Kdaj pa kdaj te pogledam, nato se znova obrnem proti oknu in gledam jutranji svit. Še spiš?
Pristavim stol. Cigareta. Puhnem dim. Skozi megleno zaveso Gledam tvoja opojna ustna. Si zadovoljna? Da. Vse na tebi kriči In se napenja, ker ve kaj zgodilo se je – včeraj? Danes? Celo noč? A v meni kipi, razburjajoče trpi mi srce, ko pomislim kar zgodilo se je. Uničena se, utrgana si, preprosto odvržena cvetlica. Vstanem. Zadnji pogled na tvoj nežen obraz.
Oddidem. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |