Sama sedim na obali in nemo strmim v neskončnost ki skriva se tam za obzorji poslušam valove njihove ubrane glasove ki so kot odličen zbor kateremu so angeli za vzor
nežni so in šepetajo se mi približujejo pa spet oddaljujejo vmes pa mi prepevajo me tolažijo bučno zatrjujejo da me ljubijo čutim to ljubezen ki jo morsko dno darežljivo je poslalo da si opomorem z njo topel jugo me poboža in mi šepeta ne oveni zdaj kot roža saj te narava rada ima napojila te bo z vodo posušila ti solze in ti pomagala da pozabiš ga.........
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.