Od Neva
|
V duševnem podzemlju zlate maske, potresavajo strune nemirnega duha, uklenjene v brezčutno togost izokvirjenih misli. Blagodejna bolečina predrami ostrino veselja v predaji starih pregovorov, izgnanih s površine kože, pretihotapljenih mimo prozornih oči, vklesanih v stopnice
po katerih nikoli ne hodim, a nekega dne bom morala; kajti strune nemirnega duha zvenijo le v zavetju zaupanja in besedah modrosti. Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev) |