Odmevi, ti in kovček
Od Amelie   

Ko vstopam na postaji
      Se mi v daljavi meglijo tvoje oči.
              ((Tvoje oči))
                    Medene so
               In vidijo skozme.
      Jaz sem samo razbit kozarec.
 -naj se polnim s tvojimi besedami-

Končna postaja je daleč
    In neke druge oči strmijo vame,
Pokrajina se mi zažira v zenice
          In sonce v lase.
            -iskriv trenutek sreče, ki ga pokvari oblak-

Nato dež, ki si skuša utreti pot
          V varnost vlaka
            S preluknjanimi kolesi upanja na tirnicah življenja.,
Navidezno biča moja lica.
          -jočem-

Pogled imam zamegljen, 
          Sence so že utrujene, stare in vlak len.
-zadnja postaja-

Stojiš tam z medenimi očmi,
   S kovčkom v katerem je moje srce
        ((moje srce))
in tvoja sreča.
   -prinašam ti tvojo ustekleničeno žalost-

Ne stopim skozi vrata.
   -bojim se-
     Pustim vlaku da me odpelje s sabo.
      -v lepi novi svet-

Stoj tam in čakaj-do kdaj?-
Do naslednjega slovesa.
      -ko pridem po svoje srce in tvojo srečo-

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!