Od Neva
|
Ko se tiho zvečeri, temá naseli se v zavest, za očmi hladno sneži, nikjer ni mirnih, srečnih mest. Luči počasi se prižgo, okna sramežljivo se zastrejo, sence cvetje upognejo,
pogovori v objem zamrejo. Sen prikrade misel vročo, v prsih belo zagori, vrta z bolečino žgočo, zadušen spomin zbudi. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |