Grdota samote
Od Neva   

Svetloba se menja, ko sredi zelenja
igrivo na njej se ustavi pogled,
žari in ugasne med smreke prekrasne,
v senci ostane obraz moj ves bled.

Ko tema vijuga se tiho kot kuga
in leze med breze grozljivi šepet,
belina odseva sled belega dneva,

telo ledeni mi ledeni dreget.

In pride samota, vsa njena golota,
tesnobno odvzame mi sleherni dih,
temno me preveva vsa njena grdota,
se jedko razliva v izpovedni stih.Komentiraj pesem na forumu.
(18 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!