Pravljica z gora
Od oljarica1   

V pustem skalovju
v visokem gorovju
v koči leseni mlad fantič živi
zaljubljen je v sonce
v zvezdne miline
zaljubljen še bolj v dekle iz doline
Sanjari mladenič ko pase ovce

nesmrtno on ljubi prelepo dekle
boleče želi si jo v svoji bližini
ko vendar živela ne bi v nižini
V zeleni dolini, prostrani nižini
živi v lepi hiši vilinsko dekle
sanjavo strmi v visoko gorovje
z očmi preiskuje pusto skalovje
srce trepeta ji ko ga uzre
mladega fanta ki pase ovce
nežni romantik začuti poglede
v pesmi ji pošlje vroče objeme
pesem odmeva z vrha gore
priplava v dolino, objame dekle
in ji do ognja ogreje srce
Minila so leta ponavlja se vse
živi ta ljubezen do zadnjega dne
zazre se dekle v puste gore
ne sliši več petja ki greje srce
še zadnjič zazre se v skalovje temno
in se odeta v žalno črnino
potopi v hudournika temno globino
ki jo ponesla je tja
kjer sta za večno zdaj združena.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!