Enkrat, ko ne bo več jutri,
ko zaplujem v brezkončno noč,
vse nove zore in naslednja jutra
bodo mimo mene šli.

Sam želel bom svoji noči
tišino in sen brez sanj,
samo enkrat še dočakat jutro
in, da obsije me svetloba dne.

A ostal bom trd v temi,
brez moči za prošnjo, kletev,
ne bom žalosten, ne jezen,
ne bom čutil, da trohnim.


Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---