Z lahkotnostjo pajčolanke
se obregnem ob tvoje misli,
jih zavedem v brezbrežja
luninega sija, čez mrakobno
pustinjo do izvira drhtenja
nežnih trav, vlažnih niti poželenja,
izpolnjenih s pričakovanji
rastočih strasti, do onemoglosti
hrepenčega srca.Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)
