Od felicko
|
Ni moje, da sodim svetu o neizkoreninjenem grehu.
In ni moje, da živim kot pračlovek v neosvetljeni votlini.
In ni moj ne kamen, ne cvet neoplojene zemlje.
Moji so le: krik, vzdih in stih neizpovedane pesmi.
Komentiraj pesem na forumu. (12 komentarjev)
|