Bil si kot sončni vzhod,
ko si se prikazal
in od tega trenutka,
sem se bala sončnega zahoda.

Tvoj nasmeh,
je bil kot novo jutro,
poln sonca, sreče
in bala sem se resnega obraza.

Ko si se me dotaknil,
si bil kot sončni žarek,
tako topel in nežen
zato sem se bala oblakov.

Poljub, ki si mi ga dal
je bil tako ljubeč,
počutila sem se tvojo,
zato sem se bala osamljenosti.

Potem si odšel
in vzel s seboj vse lepo
ostali so le še spomini
in bolečina - brez strahu.

Komentiraj pesem na forumu.
(2 komentarjev)

---