Od Kvazimodo
|
Obvisel sem med slabo besedo in dobrimi nameni. Med širino obzorja in tesnobo srca. Izvisel, obvisel, kot misel brezmadežna
v očeh pohotnih, kot meč pravični, v rokah ošabnih kot kletev, na ustnicah krotkih. Obvisel na prsih žejen dotikov, ker prihaja ljubezen za grdimi stavki z zvoki sirene in jokom otroškim. Komentiraj pesem na forumu. (1 komentarjev)
|