So trpke v črnem,
v jablanah bele.

Barvam prosojnost,
barvam besede.

Zdaj so postale
že skoraj prezrele.

Preveva jih žalost,
brezčutna togota.

Svet je razbojnik,
dobrota sirota!

In vendar pokorno
v suhem vodnjaku

kopljem še globlje
hlastaje po zraku.

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)

---