Od Kvazimodo
|
So trpke v črnem, v jablanah bele.
Barvam prosojnost, barvam besede. Zdaj so postale že skoraj prezrele.
Preveva jih žalost, brezčutna togota. Svet je razbojnik, dobrota sirota! In vendar pokorno v suhem vodnjaku
kopljem še globlje hlastaje po zraku. Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev) |