Od spela
|
V jogurtove lončke lovim zrak, ki ga izdihuješ in ga hranim za trenutke polne osamljenosti. Takrat ga potegnem vase in si napolnim pljuča s tvojimi tihimi grehi.
Po neskončno dolgem hodniku iščem blazinice tvojih prstov, da jih prilepim nase in si tebe delim z njo. Raztrgala bi si obleko na koščke in si oblekla tvojo srajco, da bi bila s tabo, ko bi se ti ljubil z njo. Izgubila sem boj za tebe, z njo in postala bela žrtev tvojih, zate, nedolžnih igric.
Komentiraj pesem na forumu. (1 komentarjev) |