K sebi me vabi pesem, tiha, daljna in samotna,
vabi kot vonj vijolic izpod svežih, zelenih listov
na obronkih, ki jih redko obsije pomlad,
pesem lahna kot koprena iz meglic, ki se dviga
z obrežij Mure in v soncu izpuhti med trsjem,
pesem, ki jo včasih pojejo cigani, ki zapolni srce
z mehkobo lebdečega hrepenenja,

pesem, ki jo postovka na krilih
odnese preko ravnic tja,
kjer čakajo nedotaknjeni poljubi.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---